Odzivi v medijih

Ustvarjamo hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih ne moremo zaposliti - 25. november 2015
Pobuda brezprihodnosti.si opozarja, da se varčevanje v znanosti nadaljuje, da mladi zaradi negotove zaposlitve odhajajo v tujino, starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove predloge za projekte. (RTVSLO) več o tem >>

Slovenija ne ve, kaj bi s svojimi znanstveniki - 25. november 2015
Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj, skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost ni prave prihodnosti, so številni znanstveniki in raziskovalci opozarjali tudi na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Atriju Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (radioprvi.rtvslo.si) več o tem >>

Znanosti se v zadnjih letih po mnenju raziskovalcev slabo godi - 25. november 2015
Ljubljana, 25. novembra (STA) - Znanosti se v zadnjih letih slabo godi, ni razvojne vizije, je bila ena od ugotovitev sodelujočih na torkovi javni tribuni pobudnikov pobude Brez prihodnosti. Opozorili so, da se varčevanje v znanosti nadaljuje, da mladi zaradi negotove zaposlitve odhajajo v tujino, starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove predloge za projekte.**
Na javni tribuni v organizaciji predstavnikov akcije Brezprihodnosti.si o znanosti in zahtevah za izboljšanje tega področja je Oto Luthar, sicer direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU), spomnil, da so zaposleni na inštitutih in univerzah že pred 18 leti opozarjali, da bo Slovenija preskok v 21. stoletje zmogla le oborožena z znanjem, predvsem pa s pravim odnosom do svojega razvojnega potenciala - znanosti.
"Takrat smo se spraševali, ali nas in tiste, ki o tem odločajo, skrbi prihodnost. Osemnajst let kasneje smo ugotavljali, da te prihodnosti še ni. In to je moto današnjega srečanja, moto pobude Brezprihodnosti, ki skuša zaobjeti srčiko naših frustracij,"je pojasnil.
Že leta 2012 so v okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) poslance državnega zbora v javnem pismu pozvali proti varčevalnim ukrepom na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva v proračunu za leto 2013/2014.
Poziv je bil spregledan, zniževanje financiranja v znanosti se nadaljuje, v zadnjih treh letih je vlada denar za znanost oklestila za četrtino. Da se po koncu krize ta sredstva še bolj zmanjšujejo, je ugotavljal Peter Klepec iz Znanstveno raziskovalnega inštituta SAZU. Izpostavil je mlade raziskovalce v humanistiki, ki delajo na evropskih projektih, ki ne bodo nikoli realizirani. Zato odhajajo v tujino, je dejal.
Na beg možganov je opozorila tudi Ana Rotter iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Zdi se ji, da je na tem področju povsem zgrešena politika, ker ustvarjamo hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih potem nimamo kje zaposliti.
Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete problem v raziskovalni dejavnosti vidi v odsotnosti razvojne vizije na tem področju, zaradi česar je na dolgi rok negotova celotna akademska struktura. Raziskovalci, ki so ostali doma, se čutijo manj vredne, je med drugim dejala in dodala, da je nizka stopnja zaupanja v slovensko znanost.
Pravo vrednost znanosti se danes premalo poudarja, ali pa se tega niti ne zavedamo in to že sami znanstveniki, kaj šele javnost ali pa odločevalci, ki odločajo o našem delu, je menil Martin Klanjšek z Inštituta Jožef Štefan."Prava vrednost znanosti je znati tvoriti novo, neopisljivo s koncepti, ki trenutno obstajajo,"je še dodal.
Akcija je sicer objavljena na spletni strani brezprihodnosti.si. in ima doslej več kot 800 podpisnikov.
(konec)vi/np
STA024 2015-11-25/06:00 več o tem >>

Beg možganov: Še ni odšel v tujino? Najbrž je nesposoben… - 26. november 2015
V akademskem svetu se vrstijo zaslužkarske afere, bohoti se antiintelektualizem, publicistična hiperprodukcija in plagiatorstvo pa zaradi pretirane kvantifikacije rezultatov prehitevata izvirna znanstvena spoznanja, so zapisali v pobudi brezprihodnosti.si, ki jo je podpisalo že več kot 800 ljudi iz akademske sfere.
Morda najhuje pa je, da so se v minulih treh letih proračunska sredstva za znanost skrčila za kar 25 odstotkov, so na javni tribuni v okviru omenjene pobude opozorili vse bolj obupani raziskovalci mlajše in srednje generacije. Znanosti, zatrjujejo, se v samostojni Sloveniji še ni godilo tako slabo. (Ranka Ivelja, DNEVNIK.SI) več o tem >>

ZNANOST BREZ PRIHODNOSTI? - 1. december 2015
Nekoč smo govorili, da je znanje najboljša naložba za prihodnost. Ravnanje Slovenije v letih gospodarske krize je pokazalo, da v to očitno ne verjamemo več. Državni proračun za raziskave in razvoj se je v obdobju med letoma 2009 in 2014 zmanjšal za več kot tretjino in škoda, ki je pri tem nastala, se bo čutila še dolgo. Čeprav se slovenski znanstveniki se vedno lahko pohvalijo z vrhunskimi dosežki, raziskovalni sektor, ki bi moral biti motor razvoja vsake države, komaj še diha. Hudo pomanjkanje finančnih sredstev namreč še zdaleč ni edina težava slovenske znanosti. Da so zadeve res alarmantne, potrjuje tudi peticija Brezprihodnosti.si, ki jo je podpisalo že več kot 800 slovenskih znanstvenikov. Koliko prihodnosti je znanosti v Sloveniji še ostalo, preverjamo v tokratni Intelekti z gosti dr. Petrom Klepcem, dr. Ksenijo Vidmar Horvat in dr. Martinom Klanjškom. (Nina Slaček, Prvi program Radia Slovenija) več o tem >>